V sanjah sem stopil v megleno pokrajino onkraj časa in prostora. Tam me je na klopi pod lipo pričakal moj stari mentor, kot modri duh preoblečen v čarovnika. Njegove oči so sijale, pogled je bil hudomušen, glas pa kot šepet vetra, ki obuja spomine davne preteklosti. “Vse sem ti že povedal,” je odgovoril na moje vprašanje, kaj me lahko nauči. In res, njegove besede, ki so nekoč zazvenele v resničnem svetu in so zapisane v spominu, čakajo, da jih ponovno odkrijem ter najdem njihov nov pomen.
Leta 2017 in 2018 sem imel čast sodelovati z legendarnim slovenskim izumiteljem Petrom Florjančičem. Gospod je takrat štel neverjetnih 98 let, a v srcu je ostal dobrodušen in šaljiv mladenič. Njegovi izumi so spremenili svet, nove ideje in izume pa je iskal vse do konca svojega življenja. Poleg nešteto izkušenj iz njegovega poklica, so Petra zaznamovale tudi mnoge težke življenjske preizkušnje. V najinih dolgih pogovorih je z menoj delil veliko svoje modrosti glede izumiteljstva, podjetništva in življenja. Njegovi nasveti so bili vedno preprosti, a pogosto globlji, kot se je sprva zdelo.
Pred nekaj dnevi sem spet srečal Petra, tokrat v drugem svetu, v svetu sanj. A tokrat se je stari izumitelj prikazal v drugačni vlogi: bil je modri čarovnik, ki je prišel delit svojo skrivno modrost. To me je spodbudilo, da sem našel svoje stare zapiske in razmislil, kako se modrosti izumitelja, ki mi jih je zaupal navezujejo na magično delovanje.
Spomnim se, ko sem nekega dne s Petrom govoril po telefonu in mi je rekel: “Jaz ne bi prišel nikamor brez svojih misli in dela. Ljudje moramo delati. Ko enkrat nehaš biti aktiven je konec. Če bi jaz v starosti samo gledal v zrak, me danes ne bi bilo več tu.” Živo se spomnim te Petrove izjave in kako pomembna se mi je zdela, da sem jo moral takoj zapisati. A ko danes razmišljam o njej, vidim da pravzaprav še presega pomen, ki sem ji ga takrat pripisal. Človek mora neprestano trenirati in zaposlovati svoj um in svoje telo, da to ne zamre temveč ostane v kondiciji, v nenehnem pretoku energije. Čarovnik se vedno uči in mora vedno ustvarjati. Ko se ustavi, takrat umre, tudi če zgolj metaforično. Čarovništvo je praksa in če ta ni aktivna, potem plamen magije v nas počasi zamre. Podobno je odkril že Leonardo da Vinci, ko je zapisal: “Železo, ki ni v uporabi, zarjavi; voda izgubi svojo čistost, če miruje in v mrazu zamrzne; tako neaktivnost uniči tudi bujnost uma.”
Ena misel, ki je Petru veliko pomenila in jo je večkrat ponovil je to, da je vse izum, ne samo stvari. Vsa naša dejanja in besede so izum. “Če se zlažete je to tudi izum. Sem poznal tudi enega največjih izumiteljev: Moški več kot deset let ženi ni povedal da ima otroka z njuno kuharico. Tudi to je izum!” V izumiteljstvu kot tudi v življenju ni omejitev kaj lahko naredimo. Edina omejitev je naša domišljija. Vse kar obstaja, je stvaritev zavesti, izum duha. Vse je dejanje ustvarjanja, magija v akciji. Prava moč se ne skriva v obstoječem, temveč v možnosti novega.
Peter je pogosto poudaril, da mora izum služiti ljudem, sicer ni uporaben. Kaj ljudje potrebujejo, pa najlažje ugotovimo tako, da jih opazujemo. “Če hočete nekaj izumiti, če hočete dobiti idejo, morate samo opazovati svojo okolico. Tako sem izumil razpršilec za parfum: ko sem videl ženske, ko so iz svojih torbic vlekle tiste velike pumpe, sem se vprašal, kako lahko to zmanjšam. Vsepovsod okoli sebe boste našli še na tisoče novih izumov.” Opazovanje okolice pa je nasploh pomembna aktivnost, saj le tako lahko opazimo priložnosti, ki nam jih prinaša življenje. Opazovati pa ne pomeni le gledati z očmi, temveč z notranjim vidom, da vidimo globlje, da prepoznamo simboliko in tokove energije okoli nas. Tako kot izumitelj, tudi čarovnik išče uporabnost in vzorce. Le dober opazovalec pa vidi potencial, da lahko resničnost pretvori v nekaj novega.
Vedno moraš verjeti vase in v svojo idejo. Tako pritegneš k sebi tudi druge. Če se boš sramoval svojega dela ti ne bo nihče verjel. Bodi ponosen na svoje dosežke, ubrani pa se zavisti, ker ti bo le škodovala. Brez vere vase čarovnik ne more ukazovati silam narave, saj notranja moč oblikuje zunanji svet. Peter mi je večkrat rekel, da je pomembno dobiti dobro idejo, a izumitelja zaznamujeta predvsem vztrajnost in trdo delo. Morda ti ne bo vedno uspelo, a poskusi znova. Morda bodo na poti ovire, a če verjameš v svojo idejo vztrajaj in boš uspel. To velja tudi v čarovništvu: rituali in uroki, vse temelji na vztrajnosti. Čarovnik ve, da se vrata odprejo tistemu, ki trka z razumevanjem in potrpežljivostjo.
“Ko dobiš idejo, jo hitro zapiši, da ti ne pobegne.” Peter si je idejo vedno zapisal na prtiček, če ni imel beležke. Ker tako hitro kot ideja pride, tako hitro jo tudi pozabimo. Misli so kot duhovi, ki se razblinijo, če jih ne ujameš. Ko imaš idejo za izum, jo spravi v prakso, naredi prototip. Testiraj ga, da vidiš kako deluje. Popravi in izpopolni ga, dokler ni pripravljen za prodajo. Prvi prototip ne bo popoln, čeprav bo morda dovolj za predstavitev. To je enako pomembno tudi v magičnem delu. Tako kot alkimist prečiščuje substanco, tako mora čarovnik prečistiti vsako zamisel, vsako dejanje. Magija zahteva učinkovitost, ne le lepoto. Urok ali talisman mora delovati, sicer ni smiseln. Učinkovito magično dejanje pa deluje, ko ga izvedeš z gotovostjo vase, ne z dvomom, saj če ne stojiš za svojo stvaritvijo, za svojim izumom, duh ne bo slišal tvojega klica.
Ob delu pa je pomembno da se tudi sprostiš in uživaš. Najboljše ideje pridejo, ko si sproščen in jih ne iščeš. V življenju je zelo pomembno, da delaš tisto kar te veseli, saj potem uživaš v delu in delaš dobro. Vzemi pa si tudi čas zase, ko se umakneš od dela in si napolniš baterije. Čas za počitek je enako pomemben kot delo, saj le tako ohranimo zbranost in energijo, ki ju potrebujemo za učinkovito in uspešno delo. Umetnost, čarovnija, izum, vse to se rojeva v ekstazi duha, ne v prisili. Sproščen um je most do sveta navdiha, kjer se rojevajo nove ideje in misli.
Če torej kratko povzamem, kaj sem se naučil od svojega mentorja: Ustvarjanje je več kot le znanje. Je oblika žive magije, prežete z voljo, vizijo in vztrajnostjo. Človek, ki opazuje svet in se iz njega uči ter zaupa vase in v svoje ideje, deluje kot čarovnik, ustvarjalec nove resničnosti. Vsaka misel je kot bežeči duh, ki ga moraš ujeti, zaščititi, hraniti in izpopolniti, da bo delovala. Tako oživljaš nevidne sile, ki preoblikujejo svet po tvoji volji.
Včasih se najbolj dragocena učenja skrivajo v preprostih pogovorih, v nasvetih, izrečenih mimogrede. Če znaš poslušati z odprtim srcem, se vsak stavek lahko spremeni v urok, ki oblikuje tvoje življenje. Starega izumitelja žal ni več med nami, toda modrost, ki mi jo je zapustil, še vedno žari kot plamen. In ta plamen vam zdaj predajam naprej.
Leave a Reply